29/8/2007

Še zadnji dan brez obveznosti! 

28/8/2007

Dopoldan je minil enako kot prejšnje dni. Popoldne pa sem imela organiziran izlet po Jonkopinku in Huskvarni (del Jonkopinga). Z avtobusom smo se odpeljali malo okrog po teh krajih. Izstopili smo samo enkrat in sicer na razgledišču Jonkopinga (ni bilo najboljše). Spoznala sem še nekaj novih ljudi iz Finske, Poljske in Tajvana. Po turističnem ogledu smo bili povabljeni na Občino Jonkoping. Tam nas je sprejel župan in njegovi sodelavci. Skupaj smo nazdravili s posebnim jabolčnim sokom.

Skupaj smo se podali v sejno sobo. Vsak od sodelavcev je spregovoril nekaj besed o preteklosti Jonkopinga, njegovi lokaciji, razvitosti in prihodnosti. Več si lahko preberete tukaj. Vpisali smo se v knjigo posebnih gostov.

Za pozen popoldan sem imela predviden sestanek o namestitvi. Sestanek se je tudi izvedel, ampak izvedela nisem nič novega. Kako se bo to razvilo? Pustimo se presenetiti. 

27/8/2007

Ponedeljek, kot vedno delovni dan. Zase bi lahko rekla tudi nekaj podobnega. Dobili smo bone za zajtrke pa kosila, ker še vedno nimamo kuhinje. Torej novi teden prinaša zdravo in boljšo hrana. Večinoma deva sem preživela na faksu in v knjižnici. Malo sem raziskovala kako je s sistemom v knjižnici, kako si lahko poiščem in izposodim knjigo. Sistem je malo drugačen kot doma. Vendar o tem drugič. Zvečer sem imela srečanje na faksu s svojo kontaktno osebo. Srečala sva se že prejšnji teden, ampak tokrat je bil sprejem uraden. Klepet je minil kot bi mignil. Pogovor je stekel o študiju, zabavah, organizaciji in sistemu v kampusu.

26/8/2007

Nedelja, sploh je nisem občutila. Druženje z različnimi ljudmi in spoznavanje novih, postavlja nedeljo v drugačno luč.

25/8/2007

Sobota, običajen dan, dan brez obveznosti. Dopoldanski dan sem preživela s Francozinjo po Ikei in v A6 nakupovalnem centru. Popoldne me je sonce zvabilo na sprehod ob jezeru. Res je bilo enkratno, prijetno toplo. Klepetanje s prijatelji je ustvarilo pravo klimo v naši “kuhinji” in večer je minil kot bi mignil.

24/8/2007

Petek je. Pozajtrkovala sem in dopoldne prezivela kar v svoji sobi ob branju knjige, pospravljanju. Ob 12:00 sva se s Francozinjo odpravili na faks. Tam smo se pridruzile ostalim in skupaj smo se z avtobusi odpeljali do kulturnega centra ELMIA. Razne organizacije (študijske, športne, verske,..) so imele v avlah svoje stojnice na katerih se je našlo precej plakatov, prospektov, sladkarij in drugih uporabnih stvari. Po polurnem pregledovnju in nabiranju raznih informacij je sledil odhod v dvorano. Tam so nam najprej izrekli dobrodošlico. Pozdravili nas je predsednik in predstavniki Jonkoping International Business school. Za popestritev programa je poskrbela rock skupina. Na spodnjem filemčku si lahko ogledate kako zgleda “Rock na Švedskem”.Sledili sta dve zanimivi predavanji. Prvo je bilo jezikovno obarvano. Poudarek je bil na obnašanju Švedov v javnosti, ter pomen raznih besed in okrajšav. Predavanje z naslovom “The Swedes are strange … and so am I” je vodil Colin Moon. Na zelo zabaven način nam je podal razne primere iz vsakdanjega življenja Švedov. Če povzamem nekatere: značilno je da Švedi ob zajtrku ne berejo časopisov ampk kar piše na hrbtni strani tetrapakov, škatel npr. Corn flakes, vrečk,.. Ko se predstavljajo vedno poleg svojega imena povedo še starost, poleg tega pa omenijo še svoje sorodstvo. To kar po vrsti naštevajo. Vse skupaj postane zelo zabavno. V časopisih se pojavijo tudi zelo zanimivi odgovori na razna vprašanja. Gre za realen primer ko sprašujejo S kom sedite običajno pri zajtrku? Odgovori jih 60% z družino, 30% z otroci, 7% samo z ženo/možem in 3% je takih, ki ne ve s kom sedijo pri zajtrku. Sledili so še primeri o točnosti. Ljudje na Švedskem imajo vse organizirano do sekunde točno, vsa srečanja, obiske,… Šveda ne bo nič presenetlo oziroma v primeru, da ga postane vznemirjen. Drugače so pa Švedi zelo občutljivi. Šved ne bo nikoli prisedel k tujcu ali Švedu, če ne bo to njegov prijatelj ali sorodnik, ker noče kaliti tvojega miru. To bi pomenilo kot, da vdira v tvojo zasebnost. Res zanimivo. Pa si poglejte še vi odsek iz predavanja gospoda Moona.Po predavanju se je predstavila še Jonkopinška godba s plesalkami. Za lažjo predstavitev si lahko ogledate filmček.Po koncu predstavitve sem se peš počasi opravila nazaj proti stanovanju.

 

23/8/2007

Nov dan se je zame zacel ze ob 8:00. Ob 9:00 sem imela predavanje profesorja Johana Wiklunda o podjetništvu. Predavanje je bilo zanimivo, ker je talentiran govorec. Predavanje in diskusija sta potekali skladno v smislu humorja. Predavalnica je bila nabito polna. Sedeli smo celo na stopnicah. Po predavanju je prišla na vrsto predstavitev Jonokoping International Business School in njegovih profesorjev. Sledil je odmor, nato pa posebna ura potrditev izbranih predmetov. Ker ima tukajsnji faks poseben red in pravila. Nam je eden izmed profesorjev predstavil na kakšen način moramo oddajati seminarske naloge. Kako morajo biti napisane, vrstni red, citirani viri, itd. Ura se je blizala 17:00 in faksa se nisem zapustila. Imeli smo se predstavitev policije (njihova pravila, kako se treba obnasati na Svedskem), medicinskih sester (predavale so nam o njihovem sistemu zdravstva, spolnosti, predvsem so opozarjale na spolne bolezni in njihovo zdravljenje ter testiranje) in duhovnika (poskušal je poudariti pomen pogovorov in čiste duše). Dan se je koncno prelevil v noc.

22/8/2007

Danes sem imela uro računalništva ob 10:00. Dobila sem geslo, uporabniško ime, spletne strani, ketere bom potrebovala za študij (prijava za izpite, urniki, gradiva za študiranje,..). Vreme je bilo danes dopoldne res za nič. Dež in veter, kot v peklu. Popoldne ko naj bi imeli skupinski lov za zakladom, pa je postalo malo bolj prijetno. Vendar me je premagovala utrujenost, zato sem odkorakala naravnost do trgovine in nato domov. Glejga zlomka, ravno ko sem se odločila da bom malo zadremala pridejo montirat ključavnice. Pa smo jih le dobili. S sosedo iz Francije sem šla v popoldanskih urah preverit kako kaj z internetom. Vendar še vedno nič novega. Ob prihodu nazaj v našo študentsko rezidenco pa sva naleteli na polno kuhinjo novih ljudi. Pripravljali so se na odhod v diskoteko. Malo sem poklepetala z njimi. Po njihovem odhodu, pa naravnost v posteljo.

21/8/2007

Dan se je zacel z zajtrkom, sledilo je klepetanje in priprava na faks. Ob desetih sem ze sedela v predavalnici, kjer naj bi imeli uvodne ure predavnj. Prišel je profesor in nam zacel predavati nekaj povsem nesmiselnega. Bilo je prav čudno. Nekateri študenti so si celo delali zapiske. Nisem bila med njimi. Na koncu kratkih predavnj se je izkazalo da je vse skupaj samo štos. Prišle so nas iskat skupine h katerim smo pripadali in nas odpeljale ven, stran od kampusa. Začele so se športne aktivnosti na travniku ob jezeru. V skupinah smo tekmovali v postavljanju imen po abecedi, starosti, tekanju, vrtenju okrog palice,… Zaradi slabega vremena (bilo je precej oblačno in mraz) in vseh stvari, ki sem jih imela ob sebi (še vedno namreč nimamo ključavnic) sem po nekaj igrah odšla. Kasneje sem ugotovila, da sem izbrala najboljšo rešitev saj so se vsi začeli počasi vračati v kampus. Postala sem malo utrujena, zato sem se vrnila v Match house, nekaj pojedla in se ošla odpočit. Zvečer se je kuhinja ponovno napolnila in postalo je živahno ob kaplici alkohola. Z Mari Carmen (Španka) sva se dogovorili, da greva na Beach party at Centrum (diskoteka). Po dolgem času sem se naplesala, naklepetala in spoznala še kopico novih ljudi.

20/8/2007

Že smo bili na faksu, vsi Erasmus študenti zbrani na enem kupu. Prav dober občutek je. Uvodoma smo imeli predstavitveni program. Povedali so nam najpomembnejše informacije in podobno. Sledila je razporeditev po skupinah in nato skupinski prehod po mestu. Domači študentje so bili posebno oblečeni, imeli so muziko. Skupine so imele razna imena. Moja je bila ‘’starwars”. Po sprehodu je sledil sprejem dekana. To je bila prava procedura. Pet študentov je nosilo zastave in počasi so se primajali za njimi še dekan, prodekan,…spremljala jih je himna Švedske. Prav zanimivo. Dvorana je bila taka kot pri nas gledališče. Od tam sem se prišla za kratek čas domov odpočit in nato zopet ven na Coctail party. Na zalost se je ob našem prihodu že končal. Ker nimamo še ključavnic na vratih, me to obvezuje da se ne morem brez vsega sprehajat okrog, zato je bolje da uvodoma spustim nekaj zabav.
Lahko bi rekli: ”Več sreče v naslednjem semestru”.